Konoplja je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin, saj so jo uporabljali že v kameni dobi. Spada med najbolj vsestranske, najstarejše, koristne in zdravilne rastline, ki izvira iz osrednje Azije.
Raste po vseh celinah in v vseh mogočih razmerah, razen v večnem ledu.
Do leta 1883 je bilo 75–90 % vsega papirja narejenega iz konopljinih vlaken, vključno s tistim na katerem so se tiskale Biblije, zemljevidi, bankovci, delnice in obveznice, časopisi in podobno.
Konoplja je idealen nosilec arhivskega materiala. Umetniki kot so Van Gogh, Gainsbourg, Rembrandt in drugi veliki mojstri so večinoma slikali na platna iz konoplje, pa tudi sicer je na njih ohranjena večina stare slikarske umetnostne zapuščine. Konopljino olje pa so uporabljali za lake in barve.
Poleg tega je bila rastlina uporabljena tudi za tkanine, jadra in vrvi.
Konopljo najdemo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Leta 2737 pr. n. št. je cesar Sheng Nung, ki je bil tudi navdušen zeliščar, napisal knjigo o zdravljenju, kjer je omenil tudi zdravilne lastnosti konoplje.
V zgodnjih sedemdesetih letih 20. stol. se je v ZDA pojavilo mirovniško gibanje. Najmočnejše oziroma najbolj razširjeno je bilo med mladino, predvsem med hipiji. Tako imenovana hipijevska ideologija pa je bila zelo dojemljiva za transcendentalna doživetja in duhovna raziskovanja s pomočjo psihotropne konoplje, kar je vodilo h kontroverznim razpravam in poostrenemu nadzoru nad pridelavo.
Na stotine znanstvenih študij pa je že napovedovalo, da se v kemijski sestavi konoplje skriva nekaj, kar bi lahko imelo izjemno terapevtsko moč (kanabinoidi).
Viri:
Meško, B.K. (2015). Konoplja, zavest in zdravje. Ljubljana: založba ARA.
Herer, J. (2016). Konoplja kanabis. Ljubljana: ciceron, Andrej Poznič S.P.
