Brezplačna poštnina za vsa naročila nad 50EUR

Brezplačna poštnina za vsa naročila nad 50EUR

Konopljina čokolada

  • Prikaži vse 2 rezultate

Novo
4.80 

42 % delež kakava, polnega okusa, izboljšana z bio konopljinimi semeni, sušenimi jagodami in pistacijami

 

Predviden čas dostave 1-3 dni.

Konopljina čokolada – užitek posebne vrste

Pri HANAFSANU s svojimi novimi čokoladnimi stvaritvami povezujejo nežno temno čokolado in mlečno čokolado s hrustljavimi konopljinimi semeni, finimi pistacijami in sadno sladkostjo sušenih jagod v nepozabno doživetje okusa. S pomočjo družinskega podjetja Fenkhart – čokoladni užitek v Hohenemsu v Vorarlbergu ima HANAFSAN čokolada najvišjo kakovost sestavin in nepozabno aromo. Kajti pri Fenkhartu nastane čokolada »Bean to Bar«, kar pomeni od zrna do končne tablice, z veliko predanosti in ustvarjalnosti in v lokalnem okolju.

Zgodovina neubranljive skušnjave

Prve znane plantaže, na katerih so gojili kakavovce, so posadili Maji okoli leta 600 n. št. Lahko bi rekli da so bili prvi množični izdelovalci čokolade.

A s samo čokolado so se Maji in Azteki srečali že nekaj stoletij pred tem. Zanimivo je, da je bila ta hrana na začetku tako cenjena, da je niso uporabljali samo kot hrano, ampak so z njo plačevali tudi storitve in jo zamenjevali za še vrednejše predmete.

Sama beseda čokolada je izpeljanka majovske besede »Xocolatl« in v prevodu pomeni penast napitek.

Od luksuzne dobrine bogatih do cenovno dostopne slaščice

Prvi “krivec” za to, da je čokolada prišla v Evropo, je bil Krištof Kolumb. Večjo pozornost med Evropejci pa je doživela leta 1519, 17 let po tem, ko jo je Kolumb prvič pripeljal v Evropo. Takrat je v Novi svet prispel španski raziskovalec Hernán Cortés, ki se je za razliko od Kolumba zavedal gospodarske vrednosti kakavovega zrna – kot hrane in kot denarnega sredstva. A ne glede na velike plantaže kakavovcev v Ameriki je čokolada v Evropi še vedno bila pijača in sladica le za premožne sloje. Iz Evrope se je čokolada z naseljenci, ki so se selili v Severno Ameriko, ponovna vrnila na ameriško celino. Tako je s časom razvoj čokoladne industrije šel naprej in čokolada je bila na voljo tudi v trdni obliki, ne več samo kot pijača. Ravno trdna oblika čokolade je pripomogla k njeni širitvi, saj je prevoz čokolade postal enostavnejši in tako so jo počasi dobili v roke tudi manj premožni sloji.

Koliko kilogramov čokolade pojemo letno?

Delež čokolade, ki jo pojemo Slovenci, se povečuje. Še vedno pa močno zaostajamo za Švicarji, saj je ti v povprečju letno pojedo osem kilogramov, Slovenci pa štiri kilograme na prebivalca.

Iz česa je čokolada izdelana?

Zgodba o čokoladi se začne z drevesom kakavovcem (Theobroma cacao), ki že od nekdaj uspeva v tropskih predelih Južne Amerike. Njegovi cvetovi so nekaj posebnega, saj zrastejo v lepih, belo rožnatih socvetjih naravnost iz debla ali vej. Iz oprašenih cvetov zrastejo iz debla koničasti, bučam podobni rumeni plodovi, ki med zorenjem spreminjajo barvo od oranžne do rdečkaste in vijolične. Pod debelo lupino plodov, težkih do 500 g, je lepo zloženih od 30–60 fižolu podobnih semen, ki jih obdaja sluzasta sladkokisla sredica.

Glavni čas žetve zrn je od oktobra do januarja. Zrela kakavova zrna so po obiranju narezana in položena na bananine liste ali na stojala, kjer na vročini pet do deset dni fermentirajo. Pri tem se sadno meso loči od kakavovih zrn in v njih se sprosti veliko grenkih snovi. Zrna razvijejo svojo značilno aromo, ki se razlikuje glede na območje pridelave in sezonske pogoje in ima zato različne odtenke okusov. Po fermentaciji morajo zrna, ki vsebujejo do 50 % vode, posušiti, da so bolj obstojna in primerna za skladiščenje. Sušijo se na soncu ali v sušilnicah ali v velikih zračnih halah in ko dosežejo vsebnost vode 4–8 %, jih lahko zapakirajo v vreče iz jute in jih pošljejo na potovanje z ladjo.

Po vstopu v skladišče čokolade v predelovalnici najprej preverijo kakovost zrn, jih očistijo in pražijo kar v njihovih zaščitnih lupinah. Predelovalec čokolade uporabi optimalen čas praženja in temperature, ki so prilagojene posebnosti zrn, da ni iz enkratnega spektra arome nič izgubljenega. Tako so navadno temperature praženja pri 100 do 150 stopinj Celzija, praženje pa traja nekaj minut do več ur. Nazadnje zdrobijo zrna s pomočjo valjev in tako ločijo lupine od dragocenega kakavnega zrna, ki naj bi bilo za nadaljnjo predelavo čim bolj čisto. Z vse bolj finim mletjem dobimo postopoma zelo voljno in intenzivno dišečo kakavovo zmes, ki čokoladi podari njeno individualnost in poseben okus. Vsebuje kakavovo maslo, ki se pokaže, ko se maščoba, vsebovana v kakavovih zrnih, z vročino pri praženju in mletju utekočini, kakavova suha zmes pa pride v trgovine navadno kot kakavov prah brez maščobe.

Mlečna čokolada ali temna čokolada – svetla ali temna?

Temna čokolada ima delež kakava > 60 %, svetli mlečni čokoladi pa dodajo še približno 25 % mlečnega prahu ali smetane v prahu. Bela čokolada v nasprotju s tem ne vsebuje nič temne kakavove zmesi, temveč izključno kakavovo maslo, sladkor in mlečni prah.

Kakavovo maso pri temperaturi do 80 stopinj več ur nenehno mešajo. Pri tem se izločijo nezaželene kisline in tanini. Z razvijajočim se vonjem kakava se lahko razvije harmonična aroma in nežna topljivost čokolade. Da bi ohranili želeno viskoznost čokoladne zmesi, lahko po potrebi dodajo še lecitin na osnovi sojinega ali sončničnega olja. Po vlivanju v modele se čokoladna zmes ohladi in nazadnje iz njih izločijo tablice čokolade.

Čokolada osrečuje dušo, budi duha in zdravi srce!

Za prave ljubitelje ni dvoma, da jih čokolada osrečuje, še posebej če vsebuje visok delež kakava. Že Azteki so poznali njene poživljajoče lastnosti. Za dobro počutje skrbi teobromin, kofeinu soroden alkaloid s svojo rahko spodbujajočim delovanjem. Vpliva na dobro razpoloženje, ki ga krepijo snovi, kot so serotonin, dopamin, feniletilamin in anandamid, ki jih vsebuje kakav. Kakavova zrna spadajo med najbogatejše naravne vire magnezija in drugih mineralov, kot so kalcij, kalij, fosfor, železo in baker. To je le del od več kot tristo znanih dragocenih sestavin kakava. Tako delujejo npr. flavonoidi iz skupine polifenolov močno antioksidativno. Posebno flavanoli lahko ščitijo ožilje in preprečujejo arteriosklerozo in visok krvni tlak.

Pozitivni vpliv polifenolov na holesterol dokazujejo različne študije, npr. Univerze Hull v Angliji. Hrustljava Hanafsan bio konopljina semena v Hanafsan čokoladi s svojimi dragocenimi maščobnimi kislinami, proteini, vitamini in minerali so zato v najboljši harmoniji s polnovrednimi sestavinami kakavovih zrn in vabijo k užitku, ki se mu ni mogoče upreti.